Klasični baranki mini po ruskemu receptu.

Baranki se štejejo za tradicionalno jed narejeno iz moke, njihov izvor je ruska kuhinja, vendar zelo malo ljudi ve, da jih niso izumili Rusi, ampak vzhodnoevropski Judje. V starih časih so Sushke in baranke pogosto imenovali Moskovski, a bubliki – Odeskimi. Slavna pesem “Kupite bublički” (1926) je posvečena judovskim bejglam, bublikam.

 

Hrustljave ploščice s čebulo priporočajo tudi dietologi kot sestavni del menija za hujšanje.

V svoj meni vključite ta izdelek in ga nadomestite s kruhom, kar je prav tako priporočljivo za zdravljenje ali preprečevanje bolezni srca in ledvic.

Te ploščice so pripravljene iz surovin, ki so zdravju koristne in pomagajo pri težavah s ščitnico, živčnim sistemom, debelostjo, zgago in aterosklerozo. Izdelek je uporaben tudi zaradi velike količine vlaken, ki jih vsebuje. Saj izboljša delovanje črevesja in pomaga očistiti telo od nakopičenih toksinov, spodbuja rast in razmnoževanje koristnih mikroorganizmov.

V slaščičarski tovarni, imenovani po Karlu Marxu, se je nekoč zgodila izredna situacija. Slaščičarji so pozabili pospraviti ostanke jajčnih beljakov v zamrzovalno skrinjo. Naslednje jutro je to napako odkril vodja biskvitnega oddelka Konstantin Petrenko. Da bi se izognili škandalu, se je odločil s pomočjo mlade delavke narediti torto iz beljakovih listov, kremo, torto je posipal z vaniljo in okrasil vrh s cvetovi iz kreme. Izkazalo se je, da je to čudovita torta, ki je bila presenetljivo okusna. Tako je slučajno nastala torta “Kijevska”. To se je zgodilo leta 1965.

Postala je simbol Ukrajinske prestolnice, ima visoko kakovost in dobro znana v Rusiji.

Tradicionalen ržen kruh Borodinskij

Davno nazaj se je armenski kralj Aram znašel v ujetništvu asirskega vladarja Navuhdonosorja. Asirski vladar tega ni videl kot zmago nad armenskim kraljem, zato je rekel: ” Deset dni vas bom pustil brez hrane. Enajsti dan bova tekmovala v lokostrelstvu. Vaša zmaga bi pomenila, da ste močnejši od mene. V tem primeru vas bom osvobodil.” Celo noč je Aram razmišljal, zjutraj pa je prosil, če mu lahko dostavijo njegov najlepši ščit. Navuhdonosor ni imel nič proti in je takoj poslal svoje odposlance po ščit. Aramovi služabniki so bili najprej presenečeni nad naročilom svojega kralja, le zakaj bi potreboval ščit? Potem pa jim je le postalo jasno in so v ščit skrili koščke tankega armenskega kruha lavaš. Ščit so predali odposlancu in Asirci niso opazili lavaš, skrit znotraj ščita. Enajstega dne sta se Aram in Navuhdonosor odpravila na polje, kjer naj bi se pomerila v lokostrelstvu. Navuhdonosor je bil prepričan, da bo Aram, ki ni dobival hrane 10 dni, popolnoma brez moči. Vendar ga je Aram z lahkoto premagal. Lavaš ga je rešil ujetništva, zato je po vrnitvi domov ukazal, da se v Armeniji od vseh vrst kruha peče samo še lavaš.

Listi iz listnanega testa brez sladkorja za hitro pripravo torte Napoleon.

Zgodovina Tulskega medenjaka se je začela v 17. stoletju, ko je bilo življenje v Tuli težko, zato so se vsi ukvarjali s katero koli obrtjo ali prodajo. Med izdelki, ki so bili pripravljeni za prodajo, so bili tudi medenjaki. V prizadevanju, da bi nekako izstopali, presenetili in prodali čim več medenjakov, so se obrtniki trudili narediti medenjake bolj okusne in lepše od svojih konkurentov.

Znano je, da so v starodavnih časih Tulski mojstri naredili žamki – majhne medenjake okrogle oblike brez dekoracije. Za poseben okus so v testo žamok dodajali oreščke, med in meto. Verjetno se je tako začela zgodovina klasičnega tiskanega medenjaka.

Zgodovina Tulskega medenjaka se je začela v 17. stoletju, ko je bilo življenje v Tuli težko, zato so se vsi ukvarjali s katero koli obrtjo ali prodajo. Med izdelki, ki so bili pripravljeni za prodajo, so bili tudi medenjaki. V prizadevanju, da bi nekako izstopali, presenetili in prodali čim več medenjakov, so se obrtniki trudili narediti medenjake bolj okusne in lepše od svojih konkurentov.

Znano je, da so v starodavnih časih Tulski mojstri naredili žamki – majhne medenjake okrogle oblike brez dekoracije. Za poseben okus so v testo žamok dodajali oreščke, med in meto. Verjetno se je tako začela zgodovina klasičnega tiskanega medenjaka.

Čokoladni medenjaki v glazuri z arašidi.

V Rusiji se je medenjak pojavljal v vseh družbenih slojih – od kraljevske mize do revne kmečke koče. Okusi medenjakov so bili različni in odvisni od uporabljene vrste testa in, seveda, od dodanih začimb in dodatkov, ki so se imenovali v starih časih “suhi parfumi”, med katerimi so bili najbolj priljubljeni; črni poper, italijanski koper, pomarančne lupine (grenke pomaranče), limone, mete, vanilije, ingver, janež, kumina, muškatni orešček in klinčki.

V Rusiji so bile tri vrste medenjakov, ki so se imenovali glede na način priprave: lepljeni, tiskani ali rezani medenjaki.

Prve Ruske medenjake so imenovali “medeni kruh” in so se pojavili okoli IX stoletja, bili so narejeni iz  mešanica ržene moke, meda in iz jagodičnega soka, pri čemur je med predstavljali skoraj polovico vseh sestavin. Kasneje so v “medeni kruh” začeli dodajati še gozdna zelišča in korenine, ter v XII – XIII stoletju, ko so se v Rusiji začele pojavljati eksotične začimbe, pripeljane iz Indije in Bližnjega vzhoda, je medenjak dobil svoje ime in praktično se je oblikoval v to obliko sladice, ki jo danes poznamo.

V Rusiji se je medenjak pojavljal v vseh družbenih slojih – od kraljevske mize do revne kmečke koče. Okusi medenjakov so bili različni in odvisni od uporabljene vrste testa in, seveda, od dodanih začimb in dodatkov, ki so se imenovali v starih časih “suhi parfumi”, med katerimi so bili najbolj priljubljeni; črni poper, italijanski koper, pomarančne lupine (grenke pomaranče), limone, mete, vanilije, ingver, janež, kumina, muškatni orešček in klinčki.

V Rusiji so bile tri vrste medenjakov, ki so se imenovali glede na način priprave: lepljeni, tiskani ali rezani medenjaki.

V Rusiji se je medenjak pojavljal v vseh družbenih slojih – od kraljevske mize do revne kmečke koče. Okusi medenjakov so bili različni in odvisni od uporabljene vrste testa in, seveda, od dodanih začimb in dodatkov, ki so se imenovali v starih časih “suhi parfumi”, med katerimi so bili najbolj priljubljeni; črni poper, italijanski koper, pomarančne lupine (grenke pomaranče), limone, mete, vanilije, ingver, janež, kumina, muškatni orešček in klinčki.

V Rusiji so bile tri vrste medenjakov, ki so se imenovali glede na način priprave: lepljeni, tiskani ali rezani medenjaki.

Klasična medova torta z orehi, 1350g

Piškoti v obliki oreščkov s karamelnim nadevom

Klasični Ovseni piškoti mini

Ovseni piškoti s čokolado

Palančinki s svinskim mesom, brez konzervanson. Način priprave: Zamrznjene palačinke lahko odtaljujte v mikrovalovni pečici pri 600 Wat. 1-1,5min, pokrite s prozorno folijo (da zadržijo vlago) ali v parno konvekcijski pečici s polovično paro. Zagotoviti morate čim hitrejše odtajevanje. Ne odtaljujte jih pri sobni temperaturi, saj hladne pri zvijanju pokajo po robovih. Pri zavijanju uporabite ŠE TOPLE PALAČINKE.

Francozsko pecivo Ekler iz kuhanega (paljenega) testa s kremasto polnilo in prelito čokoladno glazuro.

Njegovo ime v prevodu pomeni “strela” ali “flash” in prišlo je iz Francije od francozskega slaščičarja Antonin Carême – osebnega kuharja cesarja Napoleona I.

 

 

 

 

Tradicionalni ruski piškoti z okusom karamele

Tradicionalni ruski piškoti z okusomtopljenega mleka

Malosladki Piškoti ZOO Družina

Koruzne hrustljave ploščice vsebujejo številne koristne snovi kot so; vitamini A, B1, B2, B6, folna kislina, E, PP, pa tudi soli makro- in mikroelementi, vključno z fosforjem, bakrom, kalijem, cinkom, kalcijem, natrij, železo in magnezij.

Z uporabo koruznih ploščic boste:

• izboljšali metabolizem in zmanjšali telesno maso
• stabilizirali raven sladkorja v krvi
• izločili presežek holestorola
• izločili toksine
• preprečili bolezni prebavnega trakta in ledvic
• pomirili živčni sistem in izboljšali spanec
• normalizirali tlak
• zmanjšali tveganje za nastanek krvnih strdkov
• izboljšali zdravje kože

Prepečenci vaniljeve

Tradicionalne preste, hrastljave.

Sushki ali preste imajo koristne lastnosti po zaslugi sestave recepta. Tako kot drugi izdelki iz moke, sushki zagotovo hitro nasitijo lačnega. So dragoceni vir energije. Vsebnost prehranskih vlaknin v izdelku ne preobremenjujo želodca in nežno spodbuja delovanje črevesja.

Preste zlahka absorbirajo vlago, zato jih je treba hraniti ločeno od drugih pekovskih izdelkov. Če se Preste zmočijo potem izgubijo hrustljavost, kar pa se lahko popravi s sušenjem v pečici. Najbolje jih je hraniti v papirnatih vrečkah ali v stekleni posodi s tesnim pokrovom.

Malosladki preste z dodatkom gorčičnega olja.

Bubliki, baranki, preste (sushki) in prepečenci so že dolgo znane tradicionalne poslastice, ki se uživajo zraven ruske čajanke, na počitnicah in ob vikendih. Lepo oblikovani venci, ki so apetitno zvezani. Krasili so slovanske sejme, tržnice in vitrine trgovin. Ti izdelki so predstavljali atribut ruskega življenja in so bili upodobljeni na umetniških slikah.

Sushki in isto baranki so tradicionalni ruski izdelek. Imajo nizko vsebnost vlage, od 9% do 13%, kar pa je skoraj enaka vsebnost kot pri prepečencu.

Preste maljutka FLORA, dišeče, zlate, z gorčičnim oljem.

Tradicionalne klasične preste so narejene iz moke, jajc, soli, vode, rastlinskega olja (ne vsebujejo margarine). Pri vzhodnih Slovanih je to eden izmed najpogostejših prigrizkov zraven čaja.

Včasih so se prestice prodajale povezane na vrvici, zdaj pa so skoraj povsod pakirane v vrečke. Do leta 1950 je bila izdelava prest ročna, kasneje pa so začeli uporabljati avtomatski stroj.

Ime “presta” naj bi pomenil posušen izdelek, ki je bil namenjen za ozimnico.

Preste Originalne mini s sladom, po-ruski sushki.

Kdor je imel v Rusiji doma sushke je to pomenilo blaginjo. Z njimi so krasili hiše, obešali so jih na stene, na določene dele peči in zraven oken. Pri proslavljanju poroke so svatje nadeli mladoporočencema okoli vratu venec iz sushkov, kar jima naj bi prineslo blaginjo.

Poleg tega, da so imeli sushki funkcijo maskote in dekoracije, so bili tudi glavni atribut pri tradicionalni ruski čajanki kjer so bili na mizi kupi sushkov, baranki in bubliki na pladnjih z ročno naslikanimi zlatimi vzorci. Takšnega razkošja si ni mogel privoščiti vsak saj za to zadostuje že samo pogled na umetniško sliko, kjer so naslikani bogataši zraven mize kjer se bohotijo razne dobrote in obvezno je zraven še kup sushk.

Tradicionalne preste, po-ruski sushki.

Sushki so koristni pekovski proizvod. Saj vsebujejo vitamine, makro in mikroelemente, ki so potrebni za normalno delovanje telesa. V 100g sushkov so prisotni vitamini; PP (21,5%), B1 (13,3%) in E (12%) – kar zadostuje za dnevne potrebe ene osebe. Med makrohranili, ki jih vsebujejo so;  natrij, fosfor, magnezij (46,5%; 15,1%; 11,5%) in mikrohranila; kot so železo (16,1%) vse to se nahaja v 100g proizvoda.

Zgodovina sushkov ali prest je zelo zanimiva. V starodavni Rusiji je bil eden izmed načinov konzervacije sušenje zelenjave in sadja. Proizvodi, ki so bili namenjeni sušenju so se potem uporabili za ozimnico. Znano je, da so bili baranki in sushki, pogosto pripravljeni za vojake, mornarje in popotnike. Vsak slaščičar in pek ve, da se mora idealno pripravljena sushka pri stisku z roko razlomiti na štiri dele. Skrivnost v pripravi okusnih sushek se skriva v malo kislem testu, ki mora biti ravno prav sladko in precej trdo. Testu, ki je pripravljeno po klasičnem receptu za sushke, vsebuje 20% sladkorja.

Vafelj rolice s halvično kremo