Klasični baranki mini po ruskemu receptu.

Baranki se štejejo za tradicionalno jed narejeno iz moke, njihov izvor je ruska kuhinja, vendar zelo malo ljudi ve, da jih niso izumili Rusi, ampak vzhodnoevropski Judje. V starih časih so Sushke in baranke pogosto imenovali Moskovski, a bubliki – Odeskimi. Slavna pesem “Kupite bublički” (1926) je posvečena judovskim bejglam, bublikam.

Barvne penice/ vetrenice

Bele penice/ vetrenice

Piškotki čokoladni Kravica

Hristljave piškoti iz listnanega testa Uški z makom

V slaščičarski tovarni, imenovani po Karlu Marxu, se je nekoč zgodila izredna situacija. Slaščičarji so pozabili pospraviti ostanke jajčnih beljakov v zamrzovalno skrinjo. Naslednje jutro je to napako odkril vodja biskvitnega oddelka Konstantin Petrenko. Da bi se izognili škandalu, se je odločil s pomočjo mlade delavke narediti torto iz beljakovih listov, kremo, torto je posipal z vaniljo in okrasil vrh s cvetovi iz kreme. Izkazalo se je, da je to čudovita torta, ki je bila presenetljivo okusna. Tako je slučajno nastala torta “Kijevska”. To se je zgodilo leta 1965.

Postala je simbol Ukrajinske prestolnice, ima visoko kakovost in dobro znana v Rusiji.

Krekerji s okusom hrene

Krekerji s okusom mesa na žaru 

Krekerji šunka in sir

Krekerji šunka in sir 

Vafelj kroglice polnjene kokosovo kremo

Tradicionalen ržen kruh Borodinskij

Davno nazaj se je armenski kralj Aram znašel v ujetništvu asirskega vladarja Navuhdonosorja. Asirski vladar tega ni videl kot zmago nad armenskim kraljem, zato je rekel: ” Deset dni vas bom pustil brez hrane. Enajsti dan bova tekmovala v lokostrelstvu. Vaša zmaga bi pomenila, da ste močnejši od mene. V tem primeru vas bom osvobodil.” Celo noč je Aram razmišljal, zjutraj pa je prosil, če mu lahko dostavijo njegov najlepši ščit. Navuhdonosor ni imel nič proti in je takoj poslal svoje odposlance po ščit. Aramovi služabniki so bili najprej presenečeni nad naročilom svojega kralja, le zakaj bi potreboval ščit? Potem pa jim je le postalo jasno in so v ščit skrili koščke tankega armenskega kruha lavaš. Ščit so predali odposlancu in Asirci niso opazili lavaš, skrit znotraj ščita. Enajstega dne sta se Aram in Navuhdonosor odpravila na polje, kjer naj bi se pomerila v lokostrelstvu. Navuhdonosor je bil prepričan, da bo Aram, ki ni dobival hrane 10 dni, popolnoma brez moči. Vendar ga je Aram z lahkoto premagal. Lavaš ga je rešil ujetništva, zato je po vrnitvi domov ukazal, da se v Armeniji od vseh vrst kruha peče samo še lavaš.

Listi iz listnanega testa brez sladkorja za hitro pripravo torte Napoleon.

Mehki piškoti z marcipansko pasto, arašidi in kokosovi ostružki v obliki zvitkov.

Lahki tanki piškotki v obliki srca s cimetom in ingverjem. Dobra podlaga za dekoracijo.

Zgodovina Tulskega medenjaka se je začela v 17. stoletju, ko je bilo življenje v Tuli težko, zato so se vsi ukvarjali s katero koli obrtjo ali prodajo. Med izdelki, ki so bili pripravljeni za prodajo, so bili tudi medenjaki. V prizadevanju, da bi nekako izstopali, presenetili in prodali čim več medenjakov, so se obrtniki trudili narediti medenjake bolj okusne in lepše od svojih konkurentov.

Znano je, da so v starodavnih časih Tulski mojstri naredili žamki – majhne medenjake okrogle oblike brez dekoracije. Za poseben okus so v testo žamok dodajali oreščke, med in meto. Verjetno se je tako začela zgodovina klasičnega tiskanega medenjaka.

Zgodovina Tulskega medenjaka se je začela v 17. stoletju, ko je bilo življenje v Tuli težko, zato so se vsi ukvarjali s katero koli obrtjo ali prodajo. Med izdelki, ki so bili pripravljeni za prodajo, so bili tudi medenjaki. V prizadevanju, da bi nekako izstopali, presenetili in prodali čim več medenjakov, so se obrtniki trudili narediti medenjake bolj okusne in lepše od svojih konkurentov.

Znano je, da so v starodavnih časih Tulski mojstri naredili žamki – majhne medenjake okrogle oblike brez dekoracije. Za poseben okus so v testo žamok dodajali oreščke, med in meto. Verjetno se je tako začela zgodovina klasičnega tiskanega medenjaka.

Zgodovina Tulskega medenjaka se je začela v 17. stoletju, ko je bilo življenje v Tuli težko, zato so se vsi ukvarjali s katero koli obrtjo ali prodajo. Med izdelki, ki so bili pripravljeni za prodajo, so bili tudi medenjaki. V prizadevanju, da bi nekako izstopali, presenetili in prodali čim več medenjakov, so se obrtniki trudili narediti medenjake bolj okusne in lepše od svojih konkurentov.

Znano je, da so v starodavnih časih Tulski mojstri naredili žamki – majhne medenjake okrogle oblike brez dekoracije. Za poseben okus so v testo žamok dodajali oreščke, med in meto. Verjetno se je tako začela zgodovina klasičnega tiskanega medenjaka.

V 17. in 19. stoletju so bil medenjaki zelo razširjeni in se je z njimi veliko trgovalo. V vsakem kraju so pekli svoje medenjake po tradicionalnih receptih, skrivnost pripriprave medenjakov se je prenašalo iz generacije v generacijo. Medenjake so pekli za revne in bogate, za darila in rojstne dneve. Podarjalo se jih je sorodnikom in ljubljenim osebam, pekli so jih za poroke, za praznike, za pogostitev revnih, za pogrebne slovesnosti. Celo pripisovali so jim zdravilne lastnosti. Bil je tudi medenjak namenjen bolnikom, ki so ga pripravljali in okraševali s posebno natančnostjo, na spodnji strani medenjaka so vrezovali črke z inicijalkami angela varuha.

Čokoladni medenjaki v glazuri z arašidi.

V Rusiji se je medenjak pojavljal v vseh družbenih slojih – od kraljevske mize do revne kmečke koče. Okusi medenjakov so bili različni in odvisni od uporabljene vrste testa in, seveda, od dodanih začimb in dodatkov, ki so se imenovali v starih časih “suhi parfumi”, med katerimi so bili najbolj priljubljeni; črni poper, italijanski koper, pomarančne lupine (grenke pomaranče), limone, mete, vanilije, ingver, janež, kumina, muškatni orešček in klinčki.

V Rusiji so bile tri vrste medenjakov, ki so se imenovali glede na način priprave: lepljeni, tiskani ali rezani medenjaki.

Prve Ruske medenjake so imenovali “medeni kruh” in so se pojavili okoli IX stoletja, bili so narejeni iz  mešanica ržene moke, meda in iz jagodičnega soka, pri čemur je med predstavljali skoraj polovico vseh sestavin. Kasneje so v “medeni kruh” začeli dodajati še gozdna zelišča in korenine, ter v XII – XIII stoletju, ko so se v Rusiji začele pojavljati eksotične začimbe, pripeljane iz Indije in Bližnjega vzhoda, je medenjak dobil svoje ime in praktično se je oblikoval v to obliko sladice, ki jo danes poznamo.

V Rusiji se je medenjak pojavljal v vseh družbenih slojih – od kraljevske mize do revne kmečke koče. Okusi medenjakov so bili različni in odvisni od uporabljene vrste testa in, seveda, od dodanih začimb in dodatkov, ki so se imenovali v starih časih “suhi parfumi”, med katerimi so bili najbolj priljubljeni; črni poper, italijanski koper, pomarančne lupine (grenke pomaranče), limone, mete, vanilije, ingver, janež, kumina, muškatni orešček in klinčki.

V Rusiji so bile tri vrste medenjakov, ki so se imenovali glede na način priprave: lepljeni, tiskani ali rezani medenjaki.

V Rusiji se je medenjak pojavljal v vseh družbenih slojih – od kraljevske mize do revne kmečke koče. Okusi medenjakov so bili različni in odvisni od uporabljene vrste testa in, seveda, od dodanih začimb in dodatkov, ki so se imenovali v starih časih “suhi parfumi”, med katerimi so bili najbolj priljubljeni; črni poper, italijanski koper, pomarančne lupine (grenke pomaranče), limone, mete, vanilije, ingver, janež, kumina, muškatni orešček in klinčki.

V Rusiji so bile tri vrste medenjakov, ki so se imenovali glede na način priprave: lepljeni, tiskani ali rezani medenjaki.

Klasična medova torta z orehi, 1350g

Vafelj kroglice polnjene arašidovo kremo

Klasični Ovseni piškoti mini

Palačinki s svinskim mesom, brez konzervanson. Način priprave: Zamrznjene palačinke lahko odtaljujte v mikrovalovni pečici pri 600 Wat. 1-1,5min, pokrite s prozorno folijo (da zadržijo vlago) ali v parno konvekcijski pečici s polovično paro. Zagotoviti morate čim hitrejše odtajevanje. Ne odtaljujte jih pri sobni temperaturi, saj hladne pri zvijanju pokajo po robovih. Pri zavijanju uporabite ŠE TOPLE PALAČINKE.

Francozsko pecivo Ekler iz kuhanega (paljenega) testa s kremasto polnilo in prelito čokoladno glazuro.

Njegovo ime v prevodu pomeni “strela” ali “flash” in prišlo je iz Francije od francozskega slaščičarja Antonin Carême – osebnega kuharja cesarja Napoleona I.

Piškoti FIT&FREE brez sladkorja citronski

Piškoti FIT&FREE brez sladkorja vaniljevi