PRILJUBLJENI IZDELKI

Sadni žele z okusom hreuške, pomaranče, maline in jabolka. Žele s naravnim sadnim sokom, brez konzervansov, vsebuje naravna rastlinska barvila.

Sadni žele  je bližnji sorodnik marmelade in džema. Celo stari Grki so ga poznali. Prvi sadni želeji so bile narejene iz jabolk in drugega sadja. Za izdelavo enega kilograma želeja je bilo potrebnih kar 40 kg sadja. Recept je bil preprost: sadni pire je stal pod žgočim soncem ali pa se ga je tako dolgo kuhalo, da je presežek tekočine izhlapel in je tako nastala gosta sladka masa.

Ta posladek je bil ves čas priljubljen in ime, ki ga danes poznano, je dobil zahvaljujoč Francozom. Dobeseden prevod za “sadni žele” je “pastila iz kutine”. Ta poslastica je lahko narejene iz skoraj vsake vrste sadja.

Sladoled, ki ga ni mogoče pozabiti. Rilica iz vaniljeva plombira v mlečni čokoladi. Unikatni okus in ruska tradicija.

Naravna fermentirana pijača na rženem sladu brez barvil in konzervansov

Kvas je tradicionalna Ruska pijača, katero radi pijejo vsi prebivalci, ne glede na družbeni status.

Pijača kvas je hranljiva in s sladko kislim priokusom. Dan danes je to brezalkoholna pijača, vendar v antičnih časih se je po vsebnosti alkohola lahko izenačil z vinom. Uživali so ga vsaki dan. Pijača je bila namenjena tudi  za posebne priložnosti, praznične svečanosti in obujanje spominov na mrtve. Prebivalci Rusije so jo uporabili tudi za zdravljenje in jo dodajali v hrano težko bolnim ljudem.

Prvo omenjanje kvasa se je pojavilo leta 989, ko se je knez Vladimir iz Kijeva spreobrnil v krščanstvo in je naročil, da se ljudstvo obdari s hrano, medom in kvasom.

Za mnoge ljudi v Rusiji je bil in je še vedno najboljši kremni sladoled v lončku iz vaflja, ki se je na začetku prodajal po 19 in nato pa po 20 kopejk – klasična ZSSR.

Zgodovina vafelj lončka se začne skupaj z zgodovino vafelj korneta, ki ga je izumil Italo Marchioni leta 1896. Bil je lastnik večih vozičkov, ki so služili za prodajo leda iz limone, in šlo mu je zelo dobro. Imel pa je en problem; steklene skodelice, v katerih se je prodajal limonin led, so se hitro izrabile in mnogi kupci so jih pozabili vrniti. Da bi zmanjšali stroške z majhno stekleno posodo je Marchioni začel pečti užitne skodelice, ki so bile kopije obliki običajnih steklenih posodic in tako je leta 1903 prejel patent, ki mu je prinesel slavo in denar.