V 17. in 19. stoletju so bil medenjaki zelo razširjeni in se je z njimi veliko trgovalo. V vsakem kraju so pekli svoje medenjake po tradicionalnih receptih, skrivnost pripriprave medenjakov se je prenašalo iz generacije v generacijo. Medenjake so pekli za revne in bogate, za darila in rojstne dneve. Podarjalo se jih je sorodnikom in ljubljenim osebam, pekli so jih za poroke, za praznike, za pogostitev revnih, za pogrebne slovesnosti. Celo pripisovali so jim zdravilne lastnosti. Bil je tudi medenjak namenjen bolnikom, ki so ga pripravljali in okraševali s posebno natančnostjo, na spodnji strani medenjaka so vrezovali črke z inicijalkami angela varuha.