Ajdovi kosmiči so idealna izbira za uravnotežen in hranljiv obrok, ki je tudi primeren za razne diete. V procesu proizvodnje se ajdova zrna razrežejo nato pa sploščijo, kar omogoči ohranitev vseh vitaminov in ostalih koristnih snovi. Ajdovi kosmiči vsebujejo vitamine skupine B, proteine, aminokisline in železo. Zahvaljujoč temu so kosmiči zlahka prebavljivi in so idealni vir mineralov in elementov v sledovih. Najbolj idealna kombinacija priprave ajdovih kosmičev je z mlekom ali jogurtom.

Rdeči kaviar gorbuše je najbolj univerzalna in priljubljena jed pri večini potrošnikov. Dimenzija jajčec je 3-5 mm, lupinica je ohlapna in je svetlo oranžne barve.

Kaviar je vir velikega števila nenasičenih maščobnih kislin, joda, kalija, železa, folne kisline ter vitaminov A, E in D. Krepi imunski sistem, priporoča se ga pri preprečevanju ateroskleroze, zmanjšuje nevarnost nastajanja krvnih strdkov, povečuje raven hemoglobina, spodbuja delovanje srca in krepi krvne žile.

Aljaški polak – riba iz družine trske, lovijo jo v pacifiških severnih vodah, Barentsovem morju, Japonskem morju in Ohotskem morju. Njegova pridelava je veliko večja kot pri drugih vrstah. Po drsti se kaviar razvija na globini 50 metrov. V starodavni Rusiji sta bila rdeči in črni kaviar dragoceni delikatesi. Beli in rumeni kaviar trske ali polaka se ni cenil nič manj v primerjavi z naštetimi delikatesami zaradi nežnega okusa in visokih hranilnih lastnosti.

Aljaški polak se lahko uporabi kot dodatek k omakam in solatam ali kot ločeno jed. Hranilna  vrednost ni manjša od rdečega ali črnega kaviarja. Njegove beljakovine človeško telo popolno absorbira. Vsebuje še koristne maščobe, ki jih potrebujemo za presnovo vitamina A, B kompleks, železo, folna kislina, minerali in druge organske spojine.

Kaviar pomaga pri uravnavanju ravnotežja mineralov in vitaminov, normalizira krvni pritisk in izboljšuje krvni hemoglobin. Ribje olje je zaradi večkrat nenasičenih maščobnih kislin odlično pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni in ščitnice, pomaga telesu, da obnovi celice tkiv in sluznic. Visoka vsebnost fluora spodbuja tvorbo kosti in zobne sklenine (v povezavi s kalcijem in fluorom).

Tradicionalni rdeči kaviar je nepogrešljiv pri vseh ruskih praznikih. Kaviar postrvi je kot nalašč za polnjenje palačink, kot namaz na zapečenem toastu ali na kanapeju. Ima nežen in rahlo slani okus. Kaviar postrvi je priljubljena jed pravih poznavalcev te dobrote.

Obstaja več različic izvorov kondenziranega mleka. Po eni izmed njih naj bi kondenzirano mleko izumil Francoz Nicolas François Upper.

Slaščičar je nekoč ugotovil, da ima kuhan sok, ki je tesno zaprt v kozarce daljši rok uporabnosti kot običajni sok. Izvedel je isti postopek z mlekom in rezultat je bil zadovoljiv. Toda stekleni kozarci so pogosto počili zaradi visokih temperatur, zato jih je zamenjal z močnejšimi – kovinskimi. Kmalu je inovativni slaščičar odprel svojo trgovinico in jo poimenoval »Različna hrana v steklenicah in škatlah«. Proizvodi so bili hitro razprodani, zaradi velikega povpraševanja je slaščičar še naprej eksperimentiral z raznimi vrstami izdelkov.

Izdelek je pripravljen za uporabo.

Zgodovina Tulskega medenjaka se je začela v 17. stoletju, ko je bilo življenje v Tuli težko, zato so se vsi ukvarjali s katero koli obrtjo ali prodajo. Med izdelki, ki so bili pripravljeni za prodajo, so bili tudi medenjaki. V prizadevanju, da bi nekako izstopali, presenetili in prodali čim več medenjakov, so se obrtniki trudili narediti medenjake bolj okusne in lepše od svojih konkurentov.

Znano je, da so v starodavnih časih Tulski mojstri naredili žamki – majhne medenjake okrogle oblike brez dekoracije. Za poseben okus so v testo žamok dodajali oreščke, med in meto. Verjetno se je tako začela zgodovina klasičnega tiskanega medenjaka.

Čokolada je dobila ime po hčerki prve sovjetske ženske kozmonavtke Valentine Tereshkove, vendar na ovitku je obraz druge sovjetske deklice.

V šestdesetih letih je vlada Sovjetske zveze sprejela program prehrane, ki vsebuje zahtevo po  ustvarjanju nove okusne mlečne čokolade. Natečaj je osvojila tovarna slaščic Rdeči Oktober”.

Poleg recepta je bilo tudi vprašanje kako ustvariti opazno in prepoznavno embalažo. Umetniki so poskušali posnemati številne slike – Aljonka s kitkami, nageljni in v vlogi Sneguročke (vnukinja Dedka Mraza). Na koncu so izbrali sliko hčerke umetnika Aleksandra Gerinasa. Ko je bila stara 8 mesecev leta 1962 je bil njen portret v reviji “Zdravje”. Leta 1966 je njena podoba postala temelj embalaže za čokolado, ki je postala prepoznavna ne le v SSSR, ampak tudi zunaj nje.

Preteklo je že več kot 70 let in mlečna čokolada “Aljonka”  iz tovarne “Rdeči oktober” je še vedno cenjena ne le po odličnem nežnem okusu mlečne čokolade, ampak tudi po izpolnjevanju najvišjih standardov kakovosti.

Čokolada “Aljonka” ima visoko biološko vrednost zaradi visoke mase frakcije beljakovin v sestavi – 7,4%. “Aljonka” vsebuje visoko vsebnost kakava (34,9%) in kakavovo maslo (28,4%), kar ustreza standardom za grenko čokolado, ki je tudi najbolj koristna za zdravje.

Mlečna čokolada z mandlji Aljonka