Zgodovina Tulskega medenjaka se je začela v 17. stoletju, ko je bilo življenje v Tuli težko, zato so se vsi ukvarjali s katero koli obrtjo ali prodajo. Med izdelki, ki so bili pripravljeni za prodajo, so bili tudi medenjaki. V prizadevanju, da bi nekako izstopali, presenetili in prodali čim več medenjakov, so se obrtniki trudili narediti medenjake bolj okusne in lepše od svojih konkurentov.

Znano je, da so v starodavnih časih Tulski mojstri naredili žamki – majhne medenjake okrogle oblike brez dekoracije. Za poseben okus so v testo žamok dodajali oreščke, med in meto. Verjetno se je tako začela zgodovina klasičnega tiskanega medenjaka.